Poslanci po silno burni razpravi razpisali referendum. Na volišča gremo 11. oktobra

Poslanci so na današnji izredni seji razpisali zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Referendum bo potekal 11. oktobra, volilna opravila pa bodo začela teči 1. septembra. Odlok za razpis referenduma je izglasovalo 57 poslancev, proti ni bil nihče.

Pobudo za zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi so sprožili bivši člani odbora za varstvo človekovih pravic Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. Zahtevo za razpis referenduma so v državni zbor vložili s skoraj 45.000 podpisi volivcev.

Pobudniki referenduma noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je državni zbor maja sprejel z glasovi koalicije in Resnice, nasprotujejo, ker ta po njihovih navedbah odpravlja varovalke iz sedaj veljavnega zakona in omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi parlamentarne preiskave pred ustavnim sodiščem.

Da nov zakon o parlamentarni preiskavi predstavlja grob poseg v ureditev instituta parlamentarne preiskave in koaliciji odpira pot za politično obračunavanje z njenimi nasprotniki, opozarjajo tudi v strankah leve opozicije, ki so se poleg predstavnikov civilne družbe in nevladnikov vključile v zbiranje podpisov za razpis referenduma. V koaliciji pa ocenjujejo, da bo zakon odpravil blokade pri ustanovitvi parlamentarnih preiskovalnih komisij in omogočil njihovo učinkovitejše delovanje.

Golob: Ta Jesen bo trenutek, ko bodo ljudje povedali svoje mnenje o tej nenačelni koaliciji

Prvak Svobode Robert Golob je v razpravi v državnem zboru poudaril, da skoraj 45.000 zbranih podpisov za referendum o politični policiji kaže na to, da ljudje ne verjamejo politični oblasti, ki jo predstavlja sedanja vladajoča koalicija. "Ljudje imajo poln kufer vdiranja v zasebnost s strani politike, poslušanja, kako politika potrebuje več pooblastil in kako naj bi jih politika zaščitila pred politiko. Ampak edina, ki lahko zaščiti ljudi pred politiko, je pravna država," je dejal Golob.

Po njegovih besedah politika, ki samovoljno odpravlja pravne varovalke, h katerim se lahko zateče vsak državljan, "ne dela za ljudi, ampak proti njim". "Ta zakon odpravlja sodno varstvo tudi za navadnega človeka, ne le za javnega funkcionarja. Ljudje tega nočejo, ne želijo vam dati pooblastil, da boste lahko bolj vdirali v njihovo zasebnost, kot bi dovolilo ustavno sodišče," je navedel predsednik Svobode.

Obregnil se je tudi ob trditve predstavnikov koalicije, da bodo preiskovalne komisije z novim zakonom lažje preiskovale korupcijo: "Prava korupcija je to, kar gledamo v energetiki te dni, ko so cene naftnih derivatov precej višje, kot bi morale biti. Ker je vmes nekdo poplačal svoje politične botre ter jim omogočil višje zaslužke, dobičke, nagrade in cene delnic. To je zame korupcija in ko boste ustanovili tako preiskovalno komisijo, sicer jo bomo mi, bom verjel, da nameravate resno delati za ljudi."

Ocenil je še, da se marsikdo v koaliciji boji rezultatov prihajajočega referenduma. "Jesen bo trenutek, ko bodo ljudje povedali svoje mnenje o tej nenačelni koaliciji. Ta referendum bo bistveno več kot samo to, kar si vi predstavljate. Ta referendum bo prva nezaupnica tej koaliciji in upam, da boste takrat enako suvereno sprejeli voljo ljudi in odgovornost za rezultat," je navedel predsednik Svobode. Kot je dodal, ne dvomi v to, da bodo ljudje zakon na referendumu zavrnili.

Poglajen: O politični policiji težko govorijo ljudje, ki so govorili o čiščenju janšistov v policiji

Poslanec SDS Andrej Poglajen pa je dejal, da Golob očitno ni prebral prvega člena zakona, ki govori o tem, da parlamentarna preiskava ugotavlja politično odgovornost nosilcev javnih funkcij v zadevah javnega pomena. "Težko boste prepričali ljudi, da je vsak državljan nosilec javne funkcije," je povedal Poglajen.

Dejal je, da o politični policiji težko govorijo ljudje, ki so v prejšnjem mandatu govorili "o čiščenju drugače mislečih, če hočete, janšistov na policiji in RTV Slovenija". "Tisti, ki so se posluževali koruptivnih praks, težko govorijo, da se borijo za preprostega državljana, in tisti, ki so blokirali preiskovalne komisije o energetiki, težko pametujejo, kje znotraj energetike iskati tiste problematične dele," je poudaril poslanec SDS.

Kot je izpostavil, je bila Slovenija do nastopa nove vlade unikum v EU zaradi tega, da je imel tedanji predsednik vlade "zasebno podjetje, ki posluje z državnim podjetjem, katerega skupščino predstavlja vlada". "Točno to so naloge preiskovalnih komisij, torej da odkrivajo dogajanje v državnih podjetjih, kot je Gen-I, kjer je odtekalo na milijone denarja in se ga dvigovalo v gotovini po Balkanu in je šel naprej za razne koruptivne posle in podkupnine. Tudi posamezniki, ki vodijo javna podjetja, so lahko predmet parlamentarne preiskave. Bojite se te preiskave in zato ščitite korupcijo, ki ste jo izvajali pretekla štiri leta," je Golobu odgovoril Poglajen.

Spomnil je tudi na to, da sta SDS in NSi že v prejšnjem mandatu predlagali odreditev parlamentarne preiskave o slovenski energetiki, a da je prejšnja koalicija naredila vse za to, da je blokirala to preiskovalno komisijo. Danes veljavni zakon o parlamentarni preiskavi, ki ga je državni zbor sprejel decembra 2024 na predlog bivše predsednice državnega zbora iz Svobode Urške Klakočar Zupančič, pa je bil sprejet zato, da se "ščiti korupcija", je navedel Poglajen. Opoziciji je ob tem očital, da novemu zakonu o parlamentarni preiskavi nasprotuje, ker ta skupaj z zakonom o Skoku daje podlago za učinkovit boj proti korupciji.

Koalicija proti blokadam in zavlačevanju pri ustanovitvi preiskovalnih komisij

Da se veselijo prihajajoče referendumske kampanje, v kateri bodo volivci odločali, "ali podpirajo preiskavo korupcije ali ohranitev sedanje ureditve, ko se bo lahko s proceduralnimi zapleti prek ustavnega sodišča povozilo pravico tretjine poslancev do ustanovitve parlamentarne preiskave," je izpostavil tudi poslanec SDS Zoran Mojškerc.

Novelo zakona o parlamentarni preiskavi podpirajo tudi v koalicijskih poslanskih skupinah NSi, SLS in Fokus ter Demokrati, pa tudi v Resnici, ki je sicer formalno opozicijska stranka, a v državnem zboru podpira vladno koalicijo. "Zakon ne uvaja politične policije, ampak omogoča parlamentarno preiskavo, kot smo jo poznali od začetka Republike Slovenije," je dejal poslanec NSi, SLS in Fokus Andrej Černigoj. Poudaril je še, da nov zakon preiskovalnim komisijam ne daje novih pooblastil in da ne zmanjšuje človekovih pravic in svoboščin preiskovancev.

Da parlamentarni nadzor s procesnim zavlačevanjem izgubi svoj pomen, je navedla tudi poslanka Demokratov Mojca Žnidarič: "Pravno varstvo posameznika je nujno, vendar pa mora biti urejeno tako, da ob varovanju njegovih pravic ne omogoča nesorazmernega zavlačevanja ali onemogočanja parlamentarne preiskave." Dodala je, da se strinjajo s tem, da se parlamentarna preiskava ne bi smela znova odrediti o zadevi, o kateri je državni zbor že sprejel končno poročilo.

Nov zakon podpira tudi Resnica. "Verjamemo, da bodo te spremembe omogočile lažje in učinkovito preiskovanje v okviru parlamentarnih preiskav," je dejal poslanec Resnice Nedeljko Todorović.

Opozicija opozarja na odpravo varovalk in možnost zlorab preiskovalnih komisij

V levi opoziciji pa poudarjajo, da morajo tudi za parlamentarne preiskave veljati jasna pravila in učinkovite sodne varovalke. "Temeljne svoboščine se pogosto ne znajdejo pod pritiskom takrat, ko jih nekdo odkrito napade. Pogosteje se to zgodi bolj prikrito, skozi postopne spremembe pravil, skozi zmanjševanje varovalk in razlage, da gre za zasledovanje večje učinkovitosti postopkov. Prav zato je potrebno biti pri takšnih spremembah še posebej previden," je povedala poslanka SD Andreja Katič.

Poslanka Levice Tina Brecelj pa je dejala, da gre pri novem zakonu za poskus, da se pravila pravne države prikroji tako, da bodo ščitila koalicijo pred njenimi lastnimi rabotami, da se utiša opozicijo ter se omogoči preganjanje kritičnih posameznikov in organizacij civilne družbe.

"Posamezniki, podjetja, sindikati, nevladne organizacije in drugi prizadeti ne bodo več mogli na ustavnem sodišču pravočasno izpodbijati nezakonito ustanovljenih preiskovalnih komisij oziroma njihovih sklepov. To pomeni, da bo o dopustnosti najresnejših posegov v človekove pravice in zasebnost odločala politična večina sama," je dodala Brecelj.

Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin pa je navedla, da je koalicija ustavno sodno varstvo nadomestila z možnostjo pritožbe na upravno sodišče, kar pa je po njenih besedah neučinkovito, saj se to veže na konec parlamentarne preiskave. Meni, da se koalicija boji, da bi ji ustavno sodišče preprečilo ustanovitev preiskovalnih komisij, s katerimi želijo posameznikom in organizacijam "uničevati ugled, kariero in zasebno življenje". "Cilj ni le obračunati s tistimi, ki si upajo misliti s svojo glavo, ampak tudi ustrahovati vse druge, da tega ne bi več počeli," je dodala Tacer Perlin.

Polemike o tem, kdo je komu brskal po bančnih računih

Razprava poslancev je bila zelo ostra in polemična. Poslanec SDS Andrej Poglajen je poslanki Svobode Tamari Vonti, ki je v prejšnjem mandatu vodila preiskovalno komisijo o sumih nedovoljenega financiranja političnih strank, očital, da je "brskala po računih vseh tistih, ki so šli na živce njej ali pa so šli na živce Robertu Golobu". "Danes govorite, da uvajamo politično policijo. A največja politična policistka je bila Tamara Vonta, ki je brskala po računih navadnih državljanov," je dejal Poglajen.

Vonta pa je povedala, da njegovih kritik ne more jemati resno in da jo veseli, da je preiskovalna komisija, ki jo je vodila, končala delo in da Poglajna to "tako zelo jezi". Spomnila je na to, da je urad za preprečevanje denarja pod vodstvom Damjana Žuglja v času tretje vlade Janeza Janše brskal po bančnih računih novinarjev in lastnikov medijev.

V bran Vonti se je postavila tudi poslanka Svobode Lena Grgurevič, ki je navedla, da je preiskovalna komisija, ki jo je vodila Vonta, razkrivala korupcijo SDS in NSi, ki sta z madžarskim in javnim denarjem financirali svoja "trobila". Nad Poglajnovimi navedbami je bila ogorčena tudi poslanka Levice Nataša Sukič, ki je koaliciji očitala, da želi z novim zakonom onemogočiti preiskovanje afere Black Cube.

Kot je dejala Sukič, ima javnost pravico izvedeti, zakaj je pred letošnjimi volitvami v državni zbor prišlo do vmešavanja izraelskih obveščevalcev in kdo je imel od tega politično korist. "Zato ste tudi dvakrat povozili dnevni red in ga niste izglasovali, mi pa tega ne moremo začeti preiskovati," je poudarila poslanka Levice.

Mahnič: To so podpisovali bivši udbaši in komunajzarji

Poslanec SDS Žan Mahnič pa je izpostavil, da je bilo ironično gledati, kako so pobudniki referenduma zbirali podpise za razpis referenduma: "Zbirali ste jih pod parolo Proti politični policiji. Potem pa pogledaš slike s stojnic, kdo je prispeval te podpise. Bivši udbaši in komunajzarji so podpisovali proti politični policiji."

Kot je dejal, se opozicija boji, da bi preiskovalne komisije ugotovile, "kako ste kradli na drugem tiru, v primeru Litijske, v primeru nakupa prenosnih računalnikov in kako ste kradli v Gen-I." Ob tem je Mahnič dodal: "Če ne želite, da se državni denar steka v žepe Alenke Bratušek, Zorana Jankovića in Roberta Goloba, potem bomo šli masovno 11. oktobra na volišča in glasovali za. Kdor bo glasoval proti, pa je za krajo, klientelizem in korupcijo. To bo referendum o korupciji."